Sedemnajsti dan

Tudi 17. dan si tudi zasluiži objavo, čeprav so misli že čisto pomešane in glava tava od en teme k drugi.

Skratka zjutraj zapustim Prapratno, hecno mestece bolje vas s kampom in trajektno luko. Ampak, kot celotno avanturo tudi v tem kampu spoznam ljudi, ki znajo priskočiti na pomoč, in lahko rečem samo hvala.

Iz Prapratnega se podam v dokaj v redu pogoje proti Elafitskim otokom in tam kot strela iz jasnega veter in valovi pred otokom Šipan. Prav res, zadnja etapa bo taka? Na srečo me je morje samo opomnilo, da je treba biti vedno previden in pripravljen na vse. Veter in valovi so se spremenili v idealne pogoje vse do Koločepa, pred Dubrovnikom, Tam pa kot na Hvaru množičen ladijski turizem in norenje vseh vrst plovil. Pri Koločepu naredim krajšo pavzo in presenečen ugotovim, da mi do cilja manjka samo še 10km. Glede na vetrovno napoved sem namreč okleval ali iti do trdnjave ali ne. Na srečo ni bila 100% zanesljiva. Tako da sem brez težav priveslal na cilj. Tam pa brez besed, nič ni bilo od mene, samo gledal sem požiral vsak košček slike, zvoka, občutkov, hrepenenja, veselja…

Prisupal na obalo in že se je začela akcija pakiranja saj sem imel čez tri ure že avtobus proti Ljubljani.

Uspelo mi je, zdaj se že peljem proti ljubljani, kjer bom predvidoma ob 6.45.

Kaj naj še rečem, o vsem bo najbrž še veliko napisanega in povedanega, za zdaj pa en velik HVALA vsem, fenomenalni ste in resnično nisem pričakoval takega odziva. Vsak vaš všeček, pozitivna misel in lepa želja mi je dala novih moči, zato ste tudi vi poleg Sportradar, Jernej Rogelj, Bananaway, Quiksilver Windsurf School, SURF CENTAR PERNA, Kolesarska Klinika / Kolesarski Servis Žiga Češarek s.p. pripomogli, da je ta avantura uspela. Hvala❤️

Šestnajsti dan

16. dan mi je postregel z vrhunskimi pogoji. Ampak preden začnem pisat moram še enkrat pohvalit SURF CENTAR PERNA in družbo v kampu Perna. Za nepozaben sprejem ter res sijajen večer in praznovanje polletja s pogledom na mesto Korčula.

Zdaj pa na morje, ki je bilo danes skoraj brez vetriča in valov, kar je pomenilo presupanih 50km v 8h urah in pol. Iz Perne direktno, kar po sredini do Žuljane. Tokovi so bili idealni le na ladje sem pozabil, katere si izbereje tudi to linijo ampak smo se dogovorili in mirno odpluli vsak svojo pot. Malo naprej od Žuljane sem se ustavil v prekrasnem mini zalivčku, ki je bil na žalost zasmeten. Pobral sem, kar je bilo v moji moči in odšel naprej. Kot vedno me je morje ponovno nagradilo z delfini. Res so lepe in fascinantne živali. Pristal sem v Prapratnem. zelo majhen kraj s trajektno luko in kampom. No in peščeno plažo, kar mi ni všeč in moram najti kotiček brez mivke, ker jo ne bi rad imel povsod za zmeraj😕

Danes res ena kratka, sej sem dobesedno letel s SUPom. Jutri pa me, kot kaže čaka cilj in zaključek moje avanture. Vreme naj bi dopuščalo pot do Dubrovnika, potem pa odvisno od ure, vetra ter kdaj bom v Dubrovniku, če mi bo uspelo zaveslati še do trdnjave.

Se slišimo jutri, maham👋

14+15= Dva dneva v enem😎

Seveda najprej 14. dan oziroma dan za počitek, ki se je razvil v prijetno druženje z Mihaela, Simona, Neža, Blaž, Grega, Vid, Vita, Val, Janez in ostalimi prisotnimi. Popolen dan z odličnim kosilom, torto za rojstni dan in top družbo. Res hvala za povabilo.

In dalje 15. dan spet na SUPu. Saj je bilo lepo v Zavali in počivat. Ampak Končno sem lahko šelj dalje, napoved je bila vrhunska, ampak samo na spletu in v aplikacijah. Zjutraj je bilo morje valovito, sicer ni pihalo… no ja do konca otoka Ščedro potem je začelo tudi pihat in hitrost je iz ugodnih 5-6km/h padla na 2km/h… Do Pelješca pa še zelo daleč, no 20km sem trpel kot nevem kaj 7ur na SUPu, ki se ne premakne, nato so se stvari umirile in do Pelješca je šlo po planu. Tam pa veselica začel je pihat maestral, valov ni bilo in moj voyager je postal raketa. Res vrhunski izbor SUPa v Bananaway. Preostalih 23km sem presupal v man kot 3h urah in se ustavil v SURF CENTAR PERNA. Kjer so me z navdušenjem sprejeli. Lahko rečem samo hvala in bravo zakon ste.

Jutri gremo dalje na dno Pelješca, zdaj pa jest počitek in spat hitro bo ura 5.30, ko bom spet na vodi.

Trinajsti dan

Počitek, veter je rekel dovolj je in telo se strinja.

Še vedno sem na Hvaru, bolj natančno v Zavali. Veter me ne pusti dalje, kar mi iskreno, čisto paše oz. mojemu telesu. Nisem občutil te potrebe po počitku, dokler se nisem ulegel na posteljo.

In ko pomislim kje sem pravzaprav vse spal in kako, če temu lahko rečeš spanje, ko si zvit na viseči mreži ali pa na kamniti plaži v spalni mreži in čutiš vsak kamenček, da ne govorim da poslušaš veter in gledaš na uro če napoved drži in boš lahko oziroma ne boš mogel dalje.

V Poreču med devmi drevesi v viseči mreži, sledila je Pula in kamp, ker je bila že taka ura, da mi ni preostalo drugega, kot postavit šotor v kampu. Potem tista nezgodica in dvodnevni obisk v Premanturi pri Urša Fajdiga ter spanje na postelji, ni čudno da je bil kvarner mala malica😁 Po kvarnerju Cres in viseča mreža, spet cel zvit, saj si predstavljate 203cm v viseči mreži? Nato je sledil Ilovik in spanje pod borom v spalni vreči, pa nato Molat v šotoru v zapuščeni hiši, kjer me je bilo itak strah. Naprej dugi otok in Brbinj v šotoru v družbi burje. Nato je sledil otok Žut in prijetno gostovanje pri družini Božikov ter spanje v mornarski viseči mreži (malo širša). Uf otok Žirje in spet spanje v moji mreži bolj zvijanje in čakanje jutra. Pa nato Sevid in spanje, kar tako na plaži pod milim nebom prav tako na Hvaru. Malo naprej v Zavali pa dobesedno v jami… No in danes končno spet na postelji v prečudovitem Pansion Zavala, 🔝prijazno osebje, sobe čiste urejene, vrhunska hrana, večerja je bila slastna, komaj čakam zajtrk in domače, lokalne dobrote. Priporočam obisk🙂

Ja je prava avantura to…