8. Dan oz noč je bila zelo pestra z burjo in nevihto, tako da sem spal bolj malo oz. po etapah. Veter ni ponehal treba se je bilo odločiti, ostati ali iti. Po napovedi bom imel veter v hrbet kar je dobro in odrinem, zjutraj sem razumel natakarja iz Božave ki me je posvaril “Šta ču tamo” v Brbinju in prav je imel tam res ni nič razen trajekta in gostilne, ki je zaprta, ko ni trajekta. Zato je bila odločitev, da grem toliko lažja. Pa še izkazala se je za zelo dobro. No ne morem imet vsega, vetra in mirnega morja, zato sem danes, kar veliko padal, klečal, sedel in predvsem letel do Salia. 25km je kar prehitro za mano odločim se, da se spočijem, naredim nakup zaloge za par dni, če obtičim na Kornatih in odrinem naprej z vetrom v hrbet. Spet me je poneslo in to tako zelo močno, da sem zgrešil zadan cilj in pristal na otoku Žut. Malo razočaran pa vendar vesel, ker sem spoznal spet res dobre in prijazne ljudi ki so mi odstopili del vrta za šotor, ponudili pijačo in najbolj pomembno se pogovarjali in poslušali 🙂
Plani za jutri so v nastajanju in za danes samo še en SUPer pozdravček.
