Tudi 17. dan si tudi zasluiži objavo, čeprav so misli že čisto pomešane in glava tava od en teme k drugi.
Skratka zjutraj zapustim Prapratno, hecno mestece bolje vas s kampom in trajektno luko. Ampak, kot celotno avanturo tudi v tem kampu spoznam ljudi, ki znajo priskočiti na pomoč, in lahko rečem samo hvala.
Iz Prapratnega se podam v dokaj v redu pogoje proti Elafitskim otokom in tam kot strela iz jasnega veter in valovi pred otokom Šipan. Prav res, zadnja etapa bo taka? Na srečo me je morje samo opomnilo, da je treba biti vedno previden in pripravljen na vse. Veter in valovi so se spremenili v idealne pogoje vse do Koločepa, pred Dubrovnikom, Tam pa kot na Hvaru množičen ladijski turizem in norenje vseh vrst plovil. Pri Koločepu naredim krajšo pavzo in presenečen ugotovim, da mi do cilja manjka samo še 10km. Glede na vetrovno napoved sem namreč okleval ali iti do trdnjave ali ne. Na srečo ni bila 100% zanesljiva. Tako da sem brez težav priveslal na cilj. Tam pa brez besed, nič ni bilo od mene, samo gledal sem požiral vsak košček slike, zvoka, občutkov, hrepenenja, veselja…
Prisupal na obalo in že se je začela akcija pakiranja saj sem imel čez tri ure že avtobus proti Ljubljani.
Uspelo mi je, zdaj se že peljem proti ljubljani, kjer bom predvidoma ob 6.45.
Kaj naj še rečem, o vsem bo najbrž še veliko napisanega in povedanega, za zdaj pa en velik HVALA vsem, fenomenalni ste in resnično nisem pričakoval takega odziva. Vsak vaš všeček, pozitivna misel in lepa želja mi je dala novih moči, zato ste tudi vi poleg Sportradar, Jernej Rogelj, Bananaway, Quiksilver Windsurf School, SURF CENTAR PERNA, Kolesarska Klinika / Kolesarski Servis Žiga Češarek s.p. pripomogli, da je ta avantura uspela. Hvala❤️