Sedemnajsti dan

Tudi 17. dan si tudi zasluiži objavo, čeprav so misli že čisto pomešane in glava tava od en teme k drugi.

Skratka zjutraj zapustim Prapratno, hecno mestece bolje vas s kampom in trajektno luko. Ampak, kot celotno avanturo tudi v tem kampu spoznam ljudi, ki znajo priskočiti na pomoč, in lahko rečem samo hvala.

Iz Prapratnega se podam v dokaj v redu pogoje proti Elafitskim otokom in tam kot strela iz jasnega veter in valovi pred otokom Šipan. Prav res, zadnja etapa bo taka? Na srečo me je morje samo opomnilo, da je treba biti vedno previden in pripravljen na vse. Veter in valovi so se spremenili v idealne pogoje vse do Koločepa, pred Dubrovnikom, Tam pa kot na Hvaru množičen ladijski turizem in norenje vseh vrst plovil. Pri Koločepu naredim krajšo pavzo in presenečen ugotovim, da mi do cilja manjka samo še 10km. Glede na vetrovno napoved sem namreč okleval ali iti do trdnjave ali ne. Na srečo ni bila 100% zanesljiva. Tako da sem brez težav priveslal na cilj. Tam pa brez besed, nič ni bilo od mene, samo gledal sem požiral vsak košček slike, zvoka, občutkov, hrepenenja, veselja…

Prisupal na obalo in že se je začela akcija pakiranja saj sem imel čez tri ure že avtobus proti Ljubljani.

Uspelo mi je, zdaj se že peljem proti ljubljani, kjer bom predvidoma ob 6.45.

Kaj naj še rečem, o vsem bo najbrž še veliko napisanega in povedanega, za zdaj pa en velik HVALA vsem, fenomenalni ste in resnično nisem pričakoval takega odziva. Vsak vaš všeček, pozitivna misel in lepa želja mi je dala novih moči, zato ste tudi vi poleg Sportradar, Jernej Rogelj, Bananaway, Quiksilver Windsurf School, SURF CENTAR PERNA, Kolesarska Klinika / Kolesarski Servis Žiga Češarek s.p. pripomogli, da je ta avantura uspela. Hvala❤️

Šestnajsti dan

16. dan mi je postregel z vrhunskimi pogoji. Ampak preden začnem pisat moram še enkrat pohvalit SURF CENTAR PERNA in družbo v kampu Perna. Za nepozaben sprejem ter res sijajen večer in praznovanje polletja s pogledom na mesto Korčula.

Zdaj pa na morje, ki je bilo danes skoraj brez vetriča in valov, kar je pomenilo presupanih 50km v 8h urah in pol. Iz Perne direktno, kar po sredini do Žuljane. Tokovi so bili idealni le na ladje sem pozabil, katere si izbereje tudi to linijo ampak smo se dogovorili in mirno odpluli vsak svojo pot. Malo naprej od Žuljane sem se ustavil v prekrasnem mini zalivčku, ki je bil na žalost zasmeten. Pobral sem, kar je bilo v moji moči in odšel naprej. Kot vedno me je morje ponovno nagradilo z delfini. Res so lepe in fascinantne živali. Pristal sem v Prapratnem. zelo majhen kraj s trajektno luko in kampom. No in peščeno plažo, kar mi ni všeč in moram najti kotiček brez mivke, ker jo ne bi rad imel povsod za zmeraj😕

Danes res ena kratka, sej sem dobesedno letel s SUPom. Jutri pa me, kot kaže čaka cilj in zaključek moje avanture. Vreme naj bi dopuščalo pot do Dubrovnika, potem pa odvisno od ure, vetra ter kdaj bom v Dubrovniku, če mi bo uspelo zaveslati še do trdnjave.

Se slišimo jutri, maham👋

14+15= Dva dneva v enem😎

Seveda najprej 14. dan oziroma dan za počitek, ki se je razvil v prijetno druženje z Mihaela, Simona, Neža, Blaž, Grega, Vid, Vita, Val, Janez in ostalimi prisotnimi. Popolen dan z odličnim kosilom, torto za rojstni dan in top družbo. Res hvala za povabilo.

In dalje 15. dan spet na SUPu. Saj je bilo lepo v Zavali in počivat. Ampak Končno sem lahko šelj dalje, napoved je bila vrhunska, ampak samo na spletu in v aplikacijah. Zjutraj je bilo morje valovito, sicer ni pihalo… no ja do konca otoka Ščedro potem je začelo tudi pihat in hitrost je iz ugodnih 5-6km/h padla na 2km/h… Do Pelješca pa še zelo daleč, no 20km sem trpel kot nevem kaj 7ur na SUPu, ki se ne premakne, nato so se stvari umirile in do Pelješca je šlo po planu. Tam pa veselica začel je pihat maestral, valov ni bilo in moj voyager je postal raketa. Res vrhunski izbor SUPa v Bananaway. Preostalih 23km sem presupal v man kot 3h urah in se ustavil v SURF CENTAR PERNA. Kjer so me z navdušenjem sprejeli. Lahko rečem samo hvala in bravo zakon ste.

Jutri gremo dalje na dno Pelješca, zdaj pa jest počitek in spat hitro bo ura 5.30, ko bom spet na vodi.

Trinajsti dan

Počitek, veter je rekel dovolj je in telo se strinja.

Še vedno sem na Hvaru, bolj natančno v Zavali. Veter me ne pusti dalje, kar mi iskreno, čisto paše oz. mojemu telesu. Nisem občutil te potrebe po počitku, dokler se nisem ulegel na posteljo.

In ko pomislim kje sem pravzaprav vse spal in kako, če temu lahko rečeš spanje, ko si zvit na viseči mreži ali pa na kamniti plaži v spalni mreži in čutiš vsak kamenček, da ne govorim da poslušaš veter in gledaš na uro če napoved drži in boš lahko oziroma ne boš mogel dalje.

V Poreču med devmi drevesi v viseči mreži, sledila je Pula in kamp, ker je bila že taka ura, da mi ni preostalo drugega, kot postavit šotor v kampu. Potem tista nezgodica in dvodnevni obisk v Premanturi pri Urša Fajdiga ter spanje na postelji, ni čudno da je bil kvarner mala malica😁 Po kvarnerju Cres in viseča mreža, spet cel zvit, saj si predstavljate 203cm v viseči mreži? Nato je sledil Ilovik in spanje pod borom v spalni vreči, pa nato Molat v šotoru v zapuščeni hiši, kjer me je bilo itak strah. Naprej dugi otok in Brbinj v šotoru v družbi burje. Nato je sledil otok Žut in prijetno gostovanje pri družini Božikov ter spanje v mornarski viseči mreži (malo širša). Uf otok Žirje in spet spanje v moji mreži bolj zvijanje in čakanje jutra. Pa nato Sevid in spanje, kar tako na plaži pod milim nebom prav tako na Hvaru. Malo naprej v Zavali pa dobesedno v jami… No in danes končno spet na postelji v prečudovitem Pansion Zavala, 🔝prijazno osebje, sobe čiste urejene, vrhunska hrana, večerja je bila slastna, komaj čakam zajtrk in domače, lokalne dobrote. Priporočam obisk🙂

Ja je prava avantura to…

Enajsti in dvanajsti dan

Kaj naj povem o včerajšnjem dnevu? Od Sevida mimo malega Drvenika in nato vele Drvenika do Šolte je šla gladko, po pričakovanju sem šel na južno stran da sem se skril vetru iz kopnega in mirno odSUPal do Šolte. Tam srečam možakarja na ladjici in njegove prve besede so bile: “ti si slovenac jel takio?” pa sploh še nisem spregovoril, pravim da sem in kako je vedel. “pa jedino ste vi tako ludi, da radite ovake stvari”🙈 poklepetava, svetuje mi naj grem direkt preko, samo ne isti dan, ker me bo maestral dobil. No nisem ga ubogal, kakšne pol ure za tem sem že obžaloval svojo odločitev in bil na kolenih, še malo kasneje pa že sedel in se boril z valovi, nato še z norci z gliserji. Res čisto brez obcutka in to cele horde nikoli konca. No prilezem do Hvara, kam zdaj? Brez energije izberem prvo plažo in samo padem, ne glede na vse, če koga motim naj me odnese jaz se nemorem premakniti. No izkazalo se je za čisto fajn izbor. Imel sem mir od žuranja v naslednji uvali pa še nikogar ni motil moj tabor. Je pa res da sem ostal že drugi dan brez elektrike. Čez noč sem spraznil še zadnje procente. Ampak, ok za danes nisem rabil nič, ker sem imel samo 23km pred sabo, do mesteca Zavala.
Hvar je lep otok in všeč mi je, da skrbijo tudi za odpadke, saj je na vsaki plaži koš za smeti. Kljub temu se nekaterim ne da odnesti svojih smeti do koša meter stran, ki je mimogrede še spotoma pri edinem vhodu/izhodu na plažo. Pa vseno navkljub lepoti in skrbi za okole se mi ne zdi to dobra destinacija za SUPanje, saj so valovi vsaj na južni strani vedno od zjutraj do zjutraj. No počasi turistično sem priveslal v Zavalo, kjer sem požel veliko zanimanja za svojo avanturo. Pa še brez težav so me prklopil na “štrom”. Tako da bravo in če boste v teh koncih nujno na kak coctail v Terra Nova – Beach & Cocktail Bar.

Naprej počivanje in sprehod po mestu na sladole in počasi priprave za napad na Pelješac. Še korak dlje od Kopra in korak Bližje Dubrovniku.

Enajsti dan

Samo to 56 peklenskih kilometrov,12ur in pol na supu v vseh možnih položajih… Izmučen jutri kaj več napišem… 😢

Pot opravljena 11. dan

Deseti dan

Hju, tudi deseti dan sem preživel. Vse bližje sem Dubrovniku in okoli 400km stran od Kopra😁. Pa gremo po vrsti, najprej Žirje Primošten, vse po načrtu ter napovedi, nehalo je pihat in morje se je umirilo. Idealni pogoji za odprto morje. Malo pred Primoštenom padem, kar na enkrat v morje iz nič. Zlezem nazaj na sup in že slišim tisti zvok pihanja in zajemanja zraka. Delfini so me prišli pozdravit za popolen dan. V Primoštenu si vzamem čas za pauzo, med tem prosim natakarja če lahko napolnim računalnik, nikoli ni bilo težav, danes niso našli nikjer prostora😳. V redu, mislim si svoje in grem dalje. Pri stojnicah vprfašam prvega, če lahko napolnim baterije in ni bilo problema, gospod mi je dal še kilo banan za na pot ko sem mu razložil, da sem na poti iz Kopra v Dubrovnik. Baterije nafilane hočem iti naprej vendar napoved z burjo je bila že tu sicer brez vetra ampak z velikimi valovi. Vseeno se odpravim, da pridem čim bližje malemu Drveniku, kajti plan za jutri je mimo Drvenika na Šolto ter direktno na Hvar, da izkoristim ugodne vremenske pogoje. Uspelo mi je priti do Sevida, zanimiv kraj, sicer samo en delček viden, ker je zelo razpotegnjen v celino. Ljudje pa kaj naj rečem spet ni bilo prostora za priklopit se na elektriko😳. To je to, nimam neke ekstra energije tako, da prespim, kar na plaži, zjutraj pa napad na Hvar.


Deveti dan

Nič posebnega, bi lahko rekel. 41km preveslanih. Iz otoka Žut na katerem sem se imel fenomenalno za to gre zahvala res prijazni družini, ki mi je dovolila prespati na njihovem dvorišču, pa kaj prespati dobil sem mornarsko višečo mrežo, hmeljev napitek, večerjo, bevando in družbo. Hvala❤️

Pot me je vodila po Kornatih imel sem mirno morje, da sem lahko užival v lepoti narave. Kot vedno v zahvalo počistil malo morja (dve vrečke par plastenk). Kot, da bi me Kornati še želeli, se je Kornatsko morje razburilo in vzvalovilo ampak ni bilo prehudo, uspelo mi je priti do otoka Žirje. Kjer so me prijazno sprejeli v Caffe bar Riva, Žirje in kot vedno domačini prijazni, zgovorni, pomagajo… skratka odlično.

Jutri grem malo na celino pogledat, če bo vreme dopuščalo. Zdaj pa kopanje večerja in spat.

Bi pa to pot, rad poklonil eni punci. Vem, da ste vsi krasni in izjemni, da ste vedno v mojih mislih ter z mano. Ampak današnje premlevanje na SUPu mi je dalo tole. Vem, da sva dobra prijatelaj, ki se trenutno trmiva drug na drugega in verjetno rabiva to, saj se že zelo zelo dolgo nisva slišala ter videla. Ko bo čas za to, bo vse isto kot prej, ker najbolše stvari se ne spreminjajo.

Ja tudi take stvari pridejo med potjo ven. Radi se imejte❤️

Osmi dan

8. Dan oz noč je bila zelo pestra z burjo in nevihto, tako da sem spal bolj malo oz. po etapah. Veter ni ponehal treba se je bilo odločiti, ostati ali iti. Po napovedi bom imel veter v hrbet kar je dobro in odrinem, zjutraj sem razumel natakarja iz Božave ki me je posvaril “Šta ču tamo” v Brbinju in prav je imel tam res ni nič razen trajekta in gostilne, ki je zaprta, ko ni trajekta. Zato je bila odločitev, da grem toliko lažja. Pa še izkazala se je za zelo dobro. No ne morem imet vsega, vetra in mirnega morja, zato sem danes, kar veliko padal, klečal, sedel in predvsem letel do Salia. 25km je kar prehitro za mano odločim se, da se spočijem, naredim nakup zaloge za par dni, če obtičim na Kornatih in odrinem naprej z vetrom v hrbet. Spet me je poneslo in to tako zelo močno, da sem zgrešil zadan cilj in pristal na otoku Žut. Malo razočaran pa vendar vesel, ker sem spoznal spet res dobre in prijazne ljudi ki so mi odstopili del vrta za šotor, ponudili pijačo in najbolj pomembno se pogovarjali in poslušali 🙂
Plani za jutri so v nastajanju in za danes samo še en SUPer pozdravček.

Sedmi dan

Že ceu teden se potikam po Jadranu, cool. Včeraj je bila v eni od debat omenjena meditacija in prav to je ko nisi v akciji, ko imaš pred sabo mirno morje ti možgančki hočeš nočeš odtavajo v najbolj nepoznane kotičke sebe, še sam sem presenečen nad vsem tem. No ampak danes ni bil tak dan, danes je bila akcija. Zjutraj pa pa Molat in samo to škoda te je… Tak čuden občutek ves čas in potem si najdem prenočišče v zapuščeni, hiši ni čudno, da sem ves neprespan. Cilj priti pred deveto na dugi otok in mesto Božava. Napornih 15km in res tekma s časom in paniak ko me je pri otoku Zverinac zajel močan tok in veslanje levo desno po polžje naprej. Od Zverinca dalje kot, da bi ugasnil valove veter in čista tišina ob dugem otoku,kjer naletim na prvi bunker za podmornice. Uf privlačno kot magnet ampak v ozadju temni oblaki in grmenje ter misli a se ustavit al ne. No na hitro “pofotkam” in odhitim dalje. 15km in mestece Božava. Zanimivo mestece z zelo dobro kavo, no vsaj meni se zdi dobra pa nevem zakaj ali zaradi pomankanja ali res obvladajo. Med kavo pregledam na poved in se taktično odločim, da “ništa mi neče ovaj dan pokvarit” ter naredim še 10km do Brbinja z malo čelnega vetra velikimi valovi, ki pa so se po parih zaveslajih v zaliv umirili prav tako veter vse do Brbina, kjer se je zelo zelo okrepil ter prinesel dež ravno, ko sem se skril pod streho. Čakam na zjasnitev in na dobre vetrovne pogoje do Salija. Se slišimo jutri, do takrat pa lep pozdrav.