Sedmi dan

Že ceu teden se potikam po Jadranu, cool. Včeraj je bila v eni od debat omenjena meditacija in prav to je ko nisi v akciji, ko imaš pred sabo mirno morje ti možgančki hočeš nočeš odtavajo v najbolj nepoznane kotičke sebe, še sam sem presenečen nad vsem tem. No ampak danes ni bil tak dan, danes je bila akcija. Zjutraj pa pa Molat in samo to škoda te je… Tak čuden občutek ves čas in potem si najdem prenočišče v zapuščeni, hiši ni čudno, da sem ves neprespan. Cilj priti pred deveto na dugi otok in mesto Božava. Napornih 15km in res tekma s časom in paniak ko me je pri otoku Zverinac zajel močan tok in veslanje levo desno po polžje naprej. Od Zverinca dalje kot, da bi ugasnil valove veter in čista tišina ob dugem otoku,kjer naletim na prvi bunker za podmornice. Uf privlačno kot magnet ampak v ozadju temni oblaki in grmenje ter misli a se ustavit al ne. No na hitro “pofotkam” in odhitim dalje. 15km in mestece Božava. Zanimivo mestece z zelo dobro kavo, no vsaj meni se zdi dobra pa nevem zakaj ali zaradi pomankanja ali res obvladajo. Med kavo pregledam na poved in se taktično odločim, da “ništa mi neče ovaj dan pokvarit” ter naredim še 10km do Brbinja z malo čelnega vetra velikimi valovi, ki pa so se po parih zaveslajih v zaliv umirili prav tako veter vse do Brbina, kjer se je zelo zelo okrepil ter prinesel dež ravno, ko sem se skril pod streho. Čakam na zjasnitev in na dobre vetrovne pogoje do Salija. Se slišimo jutri, do takrat pa lep pozdrav.